Sonce – sinteza vitamina D3 v koži

Edini naravni način oskrbe z vitaminom D je njegovo lastno tvorjenje zaradi neposrednega delovanja sončnih žarkov na nezaščiteno kožo.

Vitamin D3 se sintetizira v koži pod vplivom sončnega sevanja (UVB žarki valovne dolžine 280 do 320 nm) iz 7-dehidroholesterola, prispe po ožilju do jeter, kjer se spremeni v prohormon 25(OH)D ali kalcidiol, ki se kopiči v maščobnem tkivu in skeletnem mišičju, da lahko v času pomanjkanja sonca pomaga vzdrževati želeno serumsko koncentracijo, ki je pomembna za tvorbo hormona 1,25-dihidroksiholekalciferola.

Zaloge lahko glede na njihovo velikost izpraznimo v nekaj tednih.

S pravilnim sončenjem lahko dnevno sintetiziramo okrog 10.000, včasih celo do 20.000 IE vitamina D3.

Pravilno sončenje

Pravilno sončenje je vsaj 10-minutna izpostavljenost večjega dela nepokrite in nezaščitene kože neposrednim sončnim žarkom, kadar imamo zelo kratko senco (med 10. in 16. uro) in je vrednost UV indeksa najmanj 7 (praviloma od začetka maja do konca avgusta). Vitamina D ne tvorimo, če nimamo sence ali je ta zelo dolga, smo oblečeni ali namazani s kremami za sončenje.

Na količino ustvarjenega D3 vplivajo:

1. Površina soncu izpostavljene kože

Za dobro tvorjenje vitamina D3 je priporočljivo izpostaviti vsaj četrtino površine kože. Večjo površino kot izpostavimo, več vitamina D3 tvorimo, zato je treba biti pozoren, ali na soncu stojimo, sedimo ali ležimo, saj je od tega odvisna količina ustvarjenega vitamina D3.

Tvorjenje vitamina D3 je skoraj nikakršno, če soncu izpostavljamo le roke in obraz, oziroma bi za tvorjenje dnevnih potreb morali izpostavljati roke in obraz več kot dve uri, tako da je zmotno mnenje, da za tvorjenje vitamina D3 zadošča zgolj sprehod v sončnem vremenu.

2. Čas izpostavljenosti kože sončni svetlobi

Čas trajanja izpostavljenosti UVB svetlobi neposredno vpliva na količino ustvarjenega vitamina D3. Priporočen čas je odvisen od:

  • tipa kože,
  • zdravja kože,
  • količine izpostavljene kože in
  • moči sončnih žarkov (ura sončenja, oblačnost …).

Glede na te dejavnike je čas sončenja od 10 do 25 minut dnevno. Pri tem moramo biti pozorni, da koža preveč ne pordeči, kaj šele da se pojavijo opekline. Osnovno pravilo je, da temnejša barva kože, manjša moč sevanja in manjša površina kože pogojujejo več sončenja.

3. Čas sončenja glede na UV indeks

Za tvorjenje vitamina D je idealno, ko je kot sonca večji od 50o; primeren je tudi še čas, ko je kot sonca večji od 35o.

V Sloveniji se sonce prvič v letu pojavi pod kotom, večjim od 50o, 5. aprila, in sicer le za kratek čas, od približno 12:40 do 13:20. Že ob koncu aprila je to obdobje daljše, od 11:00 do 15:00, najdaljše pa je 21. junija, ko traja od 10:15 do 15:45. Zadnjič se sonce pod tem kotom pojavi 6. septembra od 12:40 do 13:20. Seveda je tvorjenje vitamina D možno tudi izven tega idealnega obdobja, vendar je treba upoštevati, da je z vsako uro odmika tvorjenje manj učinkovito – pred 10. in po 16. uri ga skorajda ni.

Čas sončenja je odvisen od kota padanja sončnih žarkov kot tudi moči UV sevanja, ki jo izražamo z UV indeksom. UV indeks 0, 1 in 2 pomeni (skoraj) nič sevanja – sončne opekline niso možne. S številko 3 in 4 (svetlo siva podlaga) označujemo šibko sevanje, pri katerem sončne opekline skoraj niso možne oziroma nastanejo izjemoma pri najobčutljivejših tipih kože in daljši izpostavljenosti soncu. UV indeks 5 in 6 (temnejša podlaga) pomeni zmerno sevanje, kjer lahko na normalno občutljivi koži dobimo sončne opekline le ob daljši izpostavljenosti soncu. Še temnejša podlaga označuje mesece z UV indeksom 7 in 8, ko je sevanje močno in hitro dobimo opekline, medtem ko z indeksom 9, 10 in več (zelo temna podlaga) označujemo zelo močno sevanje, ki zelo hitro povzroči opekline.

Slovenija ima zemljepisno širino od 45° do 47°, tako da se orientiramo po neki srednji vrednosti med 39° in 52°.

Kot vidimo, je v Sloveniji idealen čas za tvorjenje vitamina D3 maja, junija, julija in avgusta, še dobro obdobje pa od aprila do septembra. UVB indeks je od oktobra do aprila tako nizek, da njegove vrednosti niti ne objavljajo. V tem obdobju tvorjenja vitamina D3 praktično ni, ali pa je zanemarljivo.

Upoštevati moramo, da moč UV žarkov narašča z nadmorsko višino. Na višini 2000 metrov je za 15 % in več UVB sevanja kot na morski obali. UVB žarki se od odbijajo od morske gladine ali snega in se njihova vrednost lahko celo podvoji.

Natančne vrednosti UV indeksa po dnevih in urah lahko preverite na spletni strani ARSO.

4. Čas sončenja glede na tip kože

Temeljno načelo je, da s sončenjem ne smemo poškodovati kože. Čas sončenja prilagajamo tipu kože.

  • Izjemno občutljiva koža. Zelo svetla koža, rdečkasti ali svetli (blond) lasje, pege. Visoka občutljivnost za sončne opekline. Priporočen čas sončenja je do 10 minut.
  • Svetla koža, blond ali svetlo rjavi lasje, nagnjenost k sončnim pegam. Brez zaščite hitro dobi sončne opekline. Priporočen čas sončenja je od 10 do 15 minut.
  • Normalno občutljiva koža. Rahlo obarvana koža, temno blond do rjavi lasje. Redko dobi sončne opekline. Zmerna nagnjenost k sončnim opeklinam. Takšno kožo ima približno 80 % prebivalcev srednje Evrope. Priporočen čas sončenja je do 20 minut.
  • Manj občutljiva koža. Temnejša koža, rjavi do črni lasje. Skoraj nikoli ne dobi sončnih opeklin. Čas sončenja je lahko tudi do ene ure.
  • Neobčutljiva koža. Temno rjava koža, črni lasje. Sončne opekline so izjemno redke.
  • Zelo neobčutljiva koža. Močno pigmentirana temno rjava do črna koža, ki ni nikoli opečena. Enako kot pri neobčutljivi koži je čas sončenja skoraj neomejen.

Ljudje s svetlejšo kožo, ki so bolj oddaljeni od ekvatorja, ustvarijo več vitamina D3, kar je tudi logično: sočnih ur je veliko manj in takrat si morajo ustvariti večje zaloge. Ljudje s temnejšo kožo sintetizirajo manj vitamina D, saj ne potrebujejo zalog za veliko dni brez sonca.

5. Čas sončenja in zdravje (občutljivost) kože

Povrhnjica s svojimi maščobnimi sloji vpliva na učinkovitost tvorjenja vitamina D3. Tanka povrhnjica, kakršna je npr. pri starejših osebah, in manj 7-dehidroholesterola bistveno zmanjšuje količino sintetiziranega vitamina D3, verjetnost opeklin pa se poveča tudi do 75 %. V neki raziskavi so izmerili, da mladi moški tvorijo štirikrat več kalcidiola kot starejši.

Upoštevajmo, da je zdrava otroška koža debela le za petino kože odraslega, da je v koži in podkožnem tkivu več vode kot maščobe in da je povrhnjica zelo nežna. Od tod izvira priporočilo, da otroka vsaj do dopolnjenega 6. meseca starosti ne izpostavljamo neposrednim sončnim žarkom.
Če imate kakršne koli težave s kožo (npr. vitiligo, kožne alergije, vključno z alergijo na sonce), se je pred sončenjem koristno posvetovati z zdravnikom.

Neposrednim sončnim žarkom ne izpostavljamo obraza.

Vitamin D v hrani

V številnih knjigah, revijah in na spletnih straneh pišejo, da so dober vir vitamina D mastne morske ribe, jajčni rumenjak, kravje mleko, tu in tam kdo omeni še jetra ali gobe. Z besednimi zvezami “najdemo ga”, “veliko ga je”, “poglaviten vir” in podobnimi se ustvarja zmotno prepričanje, da je vitamin D možno v zadostnih količinah zaužiti s hrano. Ob teh zapisih skoraj nihče ne navaja stvarnih količin vitamina D, ki ga zaužijemo s to hrano, ali pa jih navaja napačno. Tudi na deklaracijah izdelkov, na katerih je označeno, da vsebujejo vitamin D, ni podatkov o njegovi vsebnosti, tako da je nemogoče ugotoviti, koliko vitamina D zares zaužijemo z njimi.

To, kar je nevarno, je vzbujanje občutka, da lahko s hrano zadovoljimo potrebe po vitaminu D. Če npr. verjamemo, da je mleko poglaviten vir, bomo domnevali, da bomo z večjimi količinami kravjega mleka dobili dovolj vitamina D, kar je popolnoma nemogoče.

 

Za natančen izračun vsebnosti vitamina D v živilih, ki jih najpogosteje omenjajo kot njegov dober vir, smo uporabil podatke z dveh uradnih državnih portalov: slovenskega (OPKP) in ameriškega (USDA), z opombo, da so podatki v evropski zbirki podatkov skoraj enaki.

Kot boste videli v hrani, ki jo redno uživamo, vitamina D praktično ni.

Edini omembe vreden vir vitamina D3 v hrani so mastne ribe, a to v realnem življenju ni in tudi ne more biti zadosten ali dober vir vitamina D. Lososa bi morali pojesti 625 gramov (4 porcije) za 800 IE in kar dva kilograma in pol za zadovoljitev potreb po 4.000 IE. Upoštevati je treba, da imajo gojene ribe za 75 do 90 % manj vitamina D, kot prostoživeče. Navadne tunine bi morali pojesti skoraj 4-krat več, tj. 2 kilograma in pol za 800 IE ali 10 kilogramov za 4.000 IE. Ribja porcija za eno osebo tehta 150 g. Dnevno uživanje tako velikih količin rib ni skladno z načeli uravnotežene prehrane.

V metaanalizi sedmih študij o vplivu porabe rib na dvig kalcidiola so ugotovili, da poraba rib povprečno dvigne raven kalcidiola za 1,76 ng/ml. Z uživanjem mastnih rib so raven kalcidiola v primerjavi s kontrolno skupino dvignili za 2,7 ng/ml, medtem ko je pri pustih ribah ta dvig znašal 0,76 ng/ml. Raziskovalci so ugotovili, da so ribe glavni prehranski vir vitamina D, čeprav z njihovim vnosom ni mogoče optimizirati stanja vitamina D.

Za 5.000 IE vitamina D bi morali vsak dan pojesti 12,5 kilograma tunine!

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije letno porabimo 1,7 kilograma rib na prebivalca, tj. manj kot 4,7 grama dnevno. Mnoge ribe so zelo revne z vitaminom D3 ali ga sploh ne vsebujejo, tako da so v realnem življenju nepomemben vir vitamina D3.

V Sloveniji smo v letu 2015 porabili 184 jajc na prebivalca, kar pomeni 0,51 jajca oziroma 30 g na dan, tj. 24 IE vitamina D na dan, kar predstavlja 3 % dnevnih potreb, če so te 800 IE, oziroma 0,6 % dnevnih potreb, če so te 4.000 IE. Povprečna poraba jajc se v preteklih 15 letih ni spreminjala.

Upoštevati je treba, da se precejšnja količina jajc uporablja pri peki, kjer so temperature visoke, obstojnost vitamina D3 pa se pri temperaturi nad 1800 skoraj prepolovi. Z jajci torej ne zadovoljimo niti 3 % minimalnih dnevnih potreb po vitaminu D.

Za vnos 800 IE vitamina D3 bi po podatkih USDA-ja morali vsak dan pojesti 23 srednje velikih jajc, za 4.000 IE pa več kot 115. Za 5.000 IE vitamina D bi morali vsak dan pojesti 144 jajc!

Kot zanimivost naj navedemo, da po podatkih OPKP-ja ni razlik v vsebnosti D3 med jajci iz proste in baterijske reje.

Mit o kravjem mleku kot dobrem viru vitamina D sega v obdobje obveznega dodajanja vitamina D kravjemu mleku, predvsem v ZDA in Kanadi, s čimer so preprečili epidemije rahitisa, pozabljamo pa, da mleko samo po sebi skoraj ne vsebuje vitamina D. Ob člankih o vitaminu D3 še danes pogosto vidimo fotografije polnih kozarcev mleka in/ali kosov sira. Kako trdovratna in škodljiva zabloda, ki pa vseeno podzavestno utrjuje (napačno) prepričanje, da je mleko (živalsko ali človeško) dober vir vitamina D!

Mlekarska industrija, prehranski strokovnjaki in celo zdravniki nas prepričujejo, da je kravje mleko dober vir vitamina D3 in da je tudi zato redno in obilno uživanje kravjega mleka in mlečnih izdelkov zdravo.

Če na deklaraciji preberete, da gre za obogateno mleko (torej mleko, ki mu je tako kot kateri koli drugi hrani dodan vitamin D), natančno preberite, koliko vitamina D vsebuje. Če ni natančnega podatka, sklepajte, da ga izdelek ne vsebuje in da gre za zavajanje potrošnikov.

Kravje mleko, tudi po različnih virih, vsebuje izjemno malo vitamina D. Za 800 IE vitamina D bi morali popiti kar 40 litrov najbolj priljubljenega mleka v državi z 1,5 % mlečne maščobe (m. m.), za 4.000 IE pa kar 200 litrov.

Za 5.000 IE vitamina D dnevno bi morali popiti 147 litrov polnomastnega mleka!

Če upoštevamo, da prebivalec Slovenije dnevno porabi 0,13 litra (manj kot deciliter in pol) konzumnega mleka, je jasno, da iz kravjega mleka praktično ne dobimo nič vitamina D3.

Surovo maslo je koncentrirana mlečna maščoba, ki jo uporabljamo v majhnih količinah. Čeprav se je količina masla v zadnjem desetletju podvojila, v Sloveniji letno porabimo 1,4 kg tega živila na prebivalca. Dnevno torej povprečno porabimo približno 4 grame masla na prebivalca, kar predstavlja zanemarljiv vir vitamina D.

V Sloveniji letno pojemo tudi približno 8,5 kg sira in skute na prebivalca, kar pomeni 23 gramov na dan. Skupna poraba mleka in vseh mlečnih izdelkov v letu 2013 je znašala 214 litrov mleka na prebivalca, tj. 0,6 litra na dan. Dokončno: mleko in mlečni izdelki so zanemarljiv vir vitamina D!

Tudi v govejih jetrih je nekoliko vitamina D. Za dnevne potrebe 800 IE bi morali vsak dan pojesti od 1250 do 1670 g govejih jeter, za 4.000 IE pa več kot 6 oziroma 8 kilogramov. V Sloveniji letno pojemo 5,07 kg drobovine na prebivalca, tj. 14 gramov na dan (ločenega podatka za porabo jeter ni).

Če bi bila vsa drobovina enako bogata z vitaminom D kot jetra, je pa revnejša, bi z njenim zaužitjem vnesli le 8 IE vitamina D dnevno, kar bi pomenilo približno 1 odstotek PDV-ja 800 IE in 0,2 % PDV-ja 4.000 IE. Upoštevati je treba, da že s 100 grami jeter zaužijemo maksimalno priporočeno dnevno količino holesterola.

* Vir podatkov: Odprta platforma za klinično prehrano (sodelujejo Onkološki inštitut, Enota za klinično prehrano in dietoterapijo, Pediatrična klinika UKC-ja Ljubljana, Služba za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano, Inštitut za varovanje zdravja, CINDI Slovenija, kar dviguje verodostojnost; http://www.opkp.si/)
** Vir podatkov: United States Department of Agriculture (https://ndb.nal.usda.gov)
*** Opozoriti je treba na velike razlike pri podatkih iz prehranskih tabel za celo jajce, saj je pri OPKP-ju vsebnost vitamina D3 za 25 % večja kot pri USDA-ju, medtem ko sta podatka za vsebnost vitamina D3 v rumenjaku enaka. To je teoretično in praktično nemogoče, ker le rumenjak vsebuje D3. Izračun po tej nedoslednici pokaže, da bi morali za 800 IE vitamina D3 pojesti 14 celih jajc oziroma 22 rumenjakov, kar je povsem nelogično. Po podatkih NutritionData rumenjak iz jajca velikosti L vsebuje 15,4 IE D3; 100 g surovih celih jajc za 36 IE vitamina D3.

V resničnem življenju vsi prehranski viri vitamina D zanemarljivo malo prispevajo h kritju potreb po tem vitaminu. Ob predpostavki, da uživamo veliko hrane, ki sodi med bogatejše vire vitamine D, si z njo zagotovimo do okoli 6 % dnevno potrebnega vitamina D3, če dnevne potrebe ocenimo na 800 IE, medtem ko pri potrebni količini 4000 IE ta delež znaša zgolj malo več kot odstotek.

Četudi bi podvojili vnos vitamina D s hrano, bi to še vedno bilo nepomembno z vidika zdrave oskrbe z vitaminom D, bi pa pomembno ogrozili svoje zdravje.

Upoštevati je treba, da so vsi prehranski viri vitamina D3, posebej v večjih količinah, zdravstveno vprašljivi. Priporočen vnos jajc je od enega do dveh na teden za zdrave osebe.

Mleka ne more presnoviti 75 % svetovne populacije, v Sloveniji skoraj polovica odraslih, in je najpogostejši prehranski alergen z vrsto negativnih učinkov za zdravje ljudi.

Ribe, posebej roparice, so na vrhu prehranske verige (podobno kot jajca in mleko), zato vsebujejo veliko nečistoč in strupenih snovi, o čemer mediji redno poročajo.

Tudi v dokumentu NIJZ-ja ugotavljajo, da “vnos vitamina D s prehrano z običajnimi živili (40 do 80 IE dnevno pri otrocih, 80 do 160 IE dnevno pri mladoletnikih in odraslih) ne zadostuje, da dosežemo ocenjeno vrednost za ustrezen vnos pri pomanjkanju notranje sinteze. Razlika do ocenjene vrednosti mora biti krita z notranjo sintezo in/ali jemanjem pripravka vitamina D”.

Prehranska dopolnila

Nesporno dejstvo je, da zaradi zemljepisne lege in predvsem sodobnega načina življenja sami ne moremo skozi celo leto tvoriti dovolj vitamina D ter da ga v hrani skoraj ni. Iz tega se poraja ena sama rešitev: jemanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil.

Prehranska dopolnila so od septembra do aprila edini zanesljiv vir vitamina D za vse, medtem ko so za tiste, ki se ne morejo ali nočejo pravilno sončiti, nepogrešljiva ves čas!

Prehranska dopolnila zaradi slabše učinkovitosti zelo redko vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol). Običajno vsebujejo vitamin D3 (holekalciferol), ki je lahko živalskega ali rastlinskega izvora. Najpogostejši so izvlečki lanolina (maščoba iz ovčje volne), ribjega olja, v novejšem času tudi posebnih vrst lišajev.

Pri odločitvi, katero dopolnilo jemati, je treba upoštevati vir vitamina, količino aktivne snovi v enem odmerku, obliko (D2 ali D3) in še druge sestavine izdelka. Stopnja absorpcije je lahko pri različnih izdelkih različna. Če se vam zdi pomembno vedeti, koliko vitamina D absorbira vaše telo iz konkretnega izdelka, ni boljše rešitve od laboratorijskega preverjanja ravni kalcidiola.

 

Vitamin D3  v obliki ustnih pršil, kapljic, tablet ali kapsul.

Najmanj učinkovita in najslabša oblika izdelkov z vitaminom D so tablete, saj vsebujejo največ tehnoloških snovi, ki poskrbijo, da tableta ne razpade oziroma da se stopi v želodcu.

Vitamin D v olju je običajno brez dodatkov, dozira pa se po kapljicah ali v obliki ustnega pršila.

Za dobro absorpcijo vitamina D v tankem črevesju mora biti slednje v dobrem stanju. Črevesne bolezni lahko zelo zmanjšajo absorpcijo vitamina D.

Nekateri pripravki z vitaminom D (tudi tisti, ki so deklarirani kot zdravila) običajno ustvarjajo napihnjenost in tudi krče (poleg tega niso okusni in jih otroci zavračajo), kar matere odvrača od rednega dodajanja.

Nekateri pripravki vsebujejo metilhidroksiparabenzoat, ki lahko povzroči alergijske reakcije (včasih zapoznele), makrogolglicerol hidroksistearat, ki lahko povzroči želodčne motnje in drisko, ter škodljivi butilhidroksitoluen (E321), ki lahko povzroči kožne reakcije ali draženje oči in sluznic. Zaradi sumov o povezanosti butilhidroksitoluena z večjim tveganjem za nastanek raka, astme in vedenjskih težav pri otrocih ter motenj endokrinega sistema se ga je modro izogibati.

Razvoj tehnologije je omogočil novejšo obliko prehranskih dopolnil. To so ustna pršila (spreji), kar je najprimernejši način za majhne otroke ali starostnike, ki težko požirajo tablete ali kapsule, preprosto ne marajo drugačnega jemanja ali npr. ne prenesejo okusa olja.

Absorpcija v glavnem poteka prek ustne sluznice, tako da ni odvisna od kakovosti prebavnega ali presnovnega sistema in ne prihaja do napenjanja ali krčev. Ker je to še precej nov način jemanja vitaminov, je koristno vedeti nekaj informacij.

Raziskovalci Fakultete za farmacijo in farmacevtske vede Univerze v Cardiffu so ugotovili, da je možno upravičeno trditi, da je sublingvalni (podjezični) vnos s pršilom hitrejši in bolj konstanten kot pri klasičnih pripravkih z oljem. Prav tako so ugotovili, da ni velike razlike v prepustnosti med različnimi deli ustne sluznice, ki pri odrasli osebi zavzema neverjetnih 215 kvadratnih centimetrov. Pršila boljše kakovosti vsebujejo posebej emulgirano snov, ki se razprši v najmanjše delce, ki hitro preidejo skozi sluznico, druga pa vsebujejo enako snov, kot je v kapljicah, le dozira se s pršilko.

Bogat in razvejan sistem ven v ustih, predvsem pod jezikom, je zelo podoben pri vseh ljudeh, tako da odmerkov ni treba prilagajati. Ker dodajanje ni odvisno od drugih dejavnikov (kakovost prebavnega in presnovnega sistema, čas raztapljanja tablet ali kapsul ipd.), je to najhitrejši način delovanja.

__________________________________________________

Potrebe po enem hranilu skoraj nikoli niso sorazmerne s potrebami po drugem!

Kljub tej jasni logiki nekateri izdelki z vitaminom D vsebujejo še druge aktivne sestavine, najpogosteje vitamina K in A, minerala kalcij in magnezij, v nekaterih najdemo tudi druge snovi, npr. probiotike. Razmerja med vitaminom D in drugimi aktivnimi sestavinami v enem izdelku redko kdaj ustrezajo optimalnemu razmerju za vse. To je samo nek kompromis, povprečje, ki običajno ne zadovolji nobenega. V situaciji, ko bi potrebovali večji odmerek ene sestavine, tega ne moremo storiti, saj zaužijemo tudi več druge.

__________________________________________________

Tako kot vsa druga prehranska dopolnila ali zdravila je treba tudi izdelke z vitaminom D kupovati pri znanih ponudnikih, ki zagotavljajo kakovost.

Izbrati je torej treba naravni izdelek, ki ne vsebuje škodljivih dodatkov, ne napenja in je za otroke prijetnega okusa.

Več o tem v knjigi Moč vitamina D

Vitamin D v zdravilih

Nekateri najbolj znani pripravki z vitaminom D3 (znani zaradi reklame in predpisovanja na recept) so registrirani kot zdravila. Nekaj jih lahko kupimo brez recepta, druge nam mora predpisati zdravnik. To proizvajalcem omogoča navajanje zdravilnih vplivov vitamina D, kar je na prehranskih dopolnilih prepovedano.

Tako lahko proizvajalec na deklaraciji izdelka z vitaminom D, ki je registriran kot zdravilo, napiše, da “zdravi rahitis” ali “zdravi osteoporozo”, medtem ko sme na deklaracijo izdelka s povsem enako kemično sestavo in koncentracijo, ki ima status prehranskega dopolnila, zapisati zgolj to, da “prispeva k ohranjanju zdravih kosti”.

Zdravila običajno vsebujejo 1.000 IE vitamina D3, tista na recept tudi do 50.000 IE. Kapljice vsebujejo od 60 do 400 IE, tako da je treba natančno prebrati navodila proizvajalca in biti previden pri odmerjanju. Zdravila z vitaminom D3 so tudi v obliki kalcidiola in kalcitriola, vendar jih je možno dobiti in uporabiti le ob pomoči zdravnika.

Vitamin D, solarij in UVB luči

Vitamin D3 bo naša koža tvorila tudi pod vplivom UVB žarkov v solariju. Ocenjujejo, da bi bilo potrebnih 10 do 12 obiskov solarija na teden, da bi sintetizirali dovolj vitamina D3, a kaj ko svetujejo največ en obisk solarija tedensko, kar je premalo za tvorjenje vitamina D3.

Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje uporabo solarijev mlajšim od 18 let, Mednarodna agencija za raziskovanje raka pa je uporabo solarijev uvrstila med verjetne rakotvorne dejavnike. Epidemiološke raziskave so pokazale, da so imele osebe, ki so pred dopolnjenim 30. letom redno uporabljale solarij, za 75 % večje tveganje za pojav melanoma.

Evropska komisija je leta 2016 objavila mnenje neodvisnega znanstvenega odbora SCHEER, v katerem so zapisali, da škodljivi učinki odtehtajo ugodne, kot je tvorjenje vitamina D.

V novejšem času so na tržišču posebne luči z UVB žarki, ki povzročijo endogeno tvorjenje vitamina D3. Količina sintetiziranega vitamina D3 je odvisna od naprave, tipa kože, časa izpostavljenosti in deleža izpostavljene kože.

Omejitev odgovornosti:
Vse informacije o vitaminu D so iz knjige MOČ VITAMINA D in so namenjene v izobraževalne in raziskovalne namene. Avtor in založba ničesar ne predpisujeta, ne predlagata opustitve ali začetka kakršnega koli načina zdravljenja ali preprečevanja bolezni.

Vse pravice pridržane @ 2017. SITIS d.o.o.

Opozorilo o avtorskih pravicah:
Vsa besedila so iz knjige MOČ VITAMINA D in so avtorsko zaščitena. Brez pisnega dovoljenja avtorja ali založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javno predstavljanje, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vštevši tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranjevanje oz. obdelavo, objavo, kopiranje, prepošiljanje ipd. v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.