Kaj je vitamin D
Po strogi defniciji je vitamin snov, ki je nujna za življenje in je telo samo ne tvori. Po tej opredelitvi vitamin D ni vitamin, saj ga telo samo tvori, kadar smo z večjim delom nezaščitene kože izpostavljeni neposrednim sončnim žarkom, ko so ti dovolj močni. Od tod tudi ljudsko ime tega vitamina – vitamin sonca ali sončni vitamin. Čeprav se vitamin D v končni fazi spremeni v izjemno pomemben hormon, ga iz zgodovinskih razlogov še vedno uvrščamo med vitamine. Za vitamin velja tudi zato, ker je za njegovo tvorjenje potreben zunanji vpliv (UVB žarki) in ga je v manjši meri možno zaužiti s hrano.
Z endogeno sintezo v lastni koži in/ali zaužitjem hrane ali prehranskih dopolnil se vitamin D prenese v jetra, kjer se spremeni v 25-hidroksi- holekalciferol (kalcidiol, 25(OH)D3), ki je biološko neaktiven in kaže razpoložljivo zalogo celotnega vitamina D. Shranjuje se v maščobnih tkivih in tudi mišicah (največ v skeletnih). Kalcidiol se v ledvicah spremeni v biološko aktivno obliko 1,25(OH)2D3, tj. 1,25-dihidroksiholekalciferol (kalcitriol) – hormon, ki vpliva na izražanje nekaj tisoč genov genov. Skoraj ni kemičnega procesa v telesu, na katerega ne bi vplival vitamin D, in skoraj ni celice, od možganskih, živčnih do kostnih, ki ne bi imela receptorja za vitamin D.
Vitamin D je v maščobi topen. Čeprav se kopiči v telesu, je možnost predoziranja skoraj zanemarljiva. Vitamin D je skoraj neobčutljiv na toploto, tako da se pri termični obdelavi ne uniči, je pa občutljiv na svetlobo in kisik.
Koristi vitamina D
Število zdravstvenih težav, od manjših težav do resnih bolezni, na katere vpliva pomanjkanje vitamina D oz. pri katerih ta vitamin pomaga pri preprečevanju in zdravljenju, se nenehno povečuje.
V številnih študijah so dokumentirani naslednji učinki vitamina D3:
Pomanjkanje vitamina D3 povzroča rahitis z deformacijami kosti pri otrocih.
Pri starejših pomanjkanje vitamina D povzroča osteomalacijo – mehkost kosti z bolečinami v kosteh in mišicah, kar je zaradi izgube mišične moči povezano tudi z zlomi, pogosto pri starejših in pri ženskah po porodu. Raven vitamina D nad 20 ng/ml bi v primeru padca zagotavljala zaščito pred zlomi pri 97,5 % prebivalstva.
Pomanjkanje vitamina D povzroči mišično nemoč. Statini, eno najpogosteje predpisanih zdravil proti visokemu holesterolu, slabijo mišično moč, zato je priporočljiva raven vitamina D višja od 40 ng/ml.
Osteoporoza in povečano tveganje za zlome kosti, kar je pri starostnikih pogosto povezano z izgubo mišične moči, ki poveča možnost padca, sta neposredno povezana z vitaminom D.
Običajni simptomi pomanjkanja vitamina D so bolečine v kosteh in mišicah, ki so pogosto napačno diagnosticirane kot fibromialgija, sindrom kronične utrujenosti ali celo depresija.
Pri preprečevanju nastanka raka trebušne slinavke, prostate, dojk, jajčnikov in debelega črevesa vse pogosteje ugotavljajo pomembno vlogo vitamina D.
Pomanjkanje vitamina D lahko poslabša sladkorno bolezen tipa 2 in zmanjša ustvarjanje inzulina pri zdravih osebah.
Pomanjkanje vitamina D je pogosto vzrok za sezonske čustvene motnje, depresijo ipd.
Pri dojenčkih, ki prejmejo 2.000 IE vitamina D3 na dan, je tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 v naslednjih dvajsetih letih zmanjšano za 80 %.
Pri zdravljenju luskavice je vitamin D3 del standardne terapije.
Vsako povečanje serumske ravni vitamina D v krvi za 10 % zmanjša tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka za 8,1 %. S preprostim dvigom ravni vitamina D3 na 30 − 50 ng/ml bi prepolovili tveganje za visok krvni tlak in z njim povezane bolezni.
Visoke ravni vitamina D3 imajo zaščitni učinek in zmanjšujejo tveganje za razvoj multiple skleroze. Študija, izvedena na univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem, in druge študije kažejo, da lahko vitamin D3 zmanjša pogostost in resnost simptomov že prisotne bolezni.
Pomanjkanje vitamina D povzroča več okužb oziroma slabi imunski sistem.
Nizke zaloge vitamina D v telesu povezujejo celo z večjo umrljivostjo, morda zaradi ugodnega vpliva vitamina D na srce in ožilje.
Več o tem v knjigi Moč vitamina D.
Zakaj je vitamin D pomemben
Skoraj ni kemičnega procesa v telesu, na katerega ne bi vplival vitamin D, in skoraj ni celice, od možganskih, živčnih do kostnih, ki ne bi imela receptorja za vitamin D. Način pridobivanja vitamina D, poti njegove presnove in vpliv na skoraj vse organe, nazorno prikazuja naslednja slika, iz dokumenta OECD.
OECD v svojem dokumentu navaja, da pomanjkanje vitamina D prispeva k nastajanju več avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis, vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen tipa 1 ter da v zdravih koncentracijah preprečuje njihov nastanek in zavira napredovanje. Dokazano je, da zadostno dodajanje vitamina D po rojstvu in v otroštvu zmanjšuje pogostost kasnejših avtoimunskih bolezni. Zdrave ravni vitamina D so povezane z manjšo pojavnostjo številnih oblik raka, vključno z rakom dojke, debelega črevesa in prostate. Presnovke vitamina D preučujejo kot možna terapevtska sredstva pri zdravljenju raka. Dokazano je, da vitamina D v rakavih celicah inhibira proliferacijo rakavih celic, inducira apoptozo, zavira angiogenezo in zmanjša metastatski potencial rakavih celic. Vitamin D je pomembne nevrosteroid, ki ima kritično vlogo pri razvoju možganov. Številne študije so pokazale, da pomanjkanje vitamina D v nosečnosti, lahko povzroči nenormalen razvoj možganov, kar lahko ima trajne posledice. Vitamin D vpliva na tvorjenje dopamina, noradrenalina, adrenalina in acetilholina, znano pa je, da ti imajo pomembno vlogo pri nevrološkem delovanju in boleznih kot so avtizem, shizofrenija in ADHD.
Pomanjkanje vitamina D je povezano s povečanim tveganjem za te in druge motnje v duševnem zdravju. Pomanjkanje vitamina D ima tudi nevroprotektivne učinke, kot je npr. pri Alzheimerjevi bolezni in ščiti celo pred nevrotoksičnimi učinki metamfetaminov (uličnih drog). Obstaja močna povezava med pomanjkanjem vitamina D in številnimi boleznimi srca in ožilja, vključno s previsokim krvnim tlakom, boleznijo koronarne arterije in srčnim popuščanjem.
V strokovnem mnenju, ki so ga pripravili sodelavci ene najuglednejših svetovnih klinik Mayo, uvodoma navajajo, da je “pomanjkanje vitamina D priznano kot pandemija z neštetimi zdravstvenimi posledicami: povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 1, bolezni srca in ožilja, nekatere vrste raka, kognitivni upad, depresijo, zaplete v nosečnosti, avtoimunske bolezni, alergije in celo šibkost … duševne motnje, infekcijske bolezni, diabetes tipa 2”
Več o tem v knjigi Moč vitamina D.
Oblike vitamina D
Obstaja več oblik vitamina D, vendar sta pomembni le dve – D2 in D3.
Holekalciferol ali D3 je edina oblika, ki jo tvori naše telo in le to naravno potrebujemo. Tudi druga živalska bitja na podoben način sintetizirajo vitamin D3, zato ga najdemo predvsem v maščobnih delih živali. Znanstvenikom je uspelo tudi iz nekaterih vrst lišajev izločiti zadostne količine oblike D3, da jo lahko skupaj z oljnim nosilcem pripravijo v obliki izdelka. Za to, t. i. vegansko obliko D3, nismo uspeli pridobiti verodostojnih informacij o tehničnem postopku in analiz akreditiranih laboratorijev, prav tako nisem našel nobenih kliničnih primerjav o učinkovitosti glede na standardni D3, ki ga pridobivajo iz lanolina.
Ergokalciferol ali D2 je oblika, ki jo ustvarjajo nekatere rastline (gobe), ki so izpostavljene UV žarkom.
Pogosto je vprašanje, ali sta ti dve obliki enakovredni.
Veliko znanstvenih študij dokazuje superiornost oblike D3, saj deluje močneje in dalj časa. V številnih študijah so ugotovili, da je D2 dvakrat manj učinkovit kot D3, po mnenju nekaterih pa celo 4-krat manj.
Več o tem v knjigi Moč vitamina D.
Omejitev odgovornosti:
Vse informacije o vitaminu D so iz knjige MOČ VITAMINA D in so namenjene v izobraževalne in raziskovalne namene. Avtor in založba ničesar ne predpisujeta, ne predlagata opustitve ali začetka kakršnega koli načina zdravljenja ali preprečevanja bolezni.
Vse pravice pridržane @ 2017. SITIS d.o.o.
Opozorilo o avtorskih pravicah:
Vsa besedila so iz knjige MOČ VITAMINA D in so avtorsko zaščitena. Brez pisnega dovoljenja avtorja ali založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javno predstavljanje, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vštevši tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranjevanje oz. obdelavo, objavo, kopiranje, prepošiljanje ipd. v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.