Naravne potrebe po vitaminu D
Avtohtona ljudstva, ki živijo naravno življenje na odprtem, sezonski delavci na poljih, odrasli ljudje v kopalkah ali uporabniki solarijev ob zadostni količini UVB žarkov ustvarijo povprečno 15.000 IE vitamina D na dan.
Za določanje zadostne preskrbljenosti z vitaminom D3 uporabljamo serumsko koncentracijo kalcidiola [25-hidroksivitamin – 25(OH)D], ki kaže razpoložljivo zalogo ne glede na vir, saj je ta najboljši pokazatelj stanja vitamina D. Serumske koncentracije ne kažejo zalog vitamina D v tkivih in maščobah. Razpolovna doba kalcidiola je do tri tedne.
Z laboratorijskimi meritvami so ugotovili, da imajo Afričani, ki živijo na območju ekvatorja (zibelke človeštva) in se pomanjkljivo oblečeni zadržujejo
predvsem na prostem, vendar se, kadar je le mogoče, izogibajo neposrednemu izpostavljanju soncu, povprečno raven kalcidiola 46 ng/ml. Podobne ravni dosegajo delavci, ki poleti večino časa delajo na soncu, enako velja za kmete ali reševalce iz vode. Njihove ravni so znašale od 53 do 64 ng/ml. To bi lahko vzeli kot normalno evolucijsko povprečje, kot standard, katerega doseganje bi bilo naravno in bi dajalo dobre pogoje za zdravje.
Skozi tisočletno obdobje človeške evolucije je narava določila, kaj je za nas optimalna vrednost kalcidiola, znanost pa je le potrdila – da serumska koncentracija kalcidila okrog 50 ng/ml zagotavlja optimalno koncentracijo obščitniškega hormona PTH in absorpcijo kalcija.
Več o tem v knjigi Moč vitamina D.
Uradne strokovne smernice različno usmerjajo
Nacionalni inštitut za zdravje ZDA ugotavlja, da serumska raven kalcidiola nad 20 ng/ml zadošča za skoraj vse ljudi tudi ob minimalni izpostavljenosti soncu ter da vrednosti nad 30 ng/ml niso vedno povezane z večjimi koristmi. Ameriško združenje endokrinologov pa trdi, da so normalne vrednosti kalcidiola nad 30 ng/ml.
Projektna skupina, ki jo je vodil dr. Holick je že leta 2011 ugotavljala, da raven kalcidiola pod vrednostjo 30 ng/ml ne zagotavljajo primerne preskrbe telesa z vitaminom D. Glede na različne metode merjenja in možne napake, ocenjuje, da je priporočljivo približevanje vrednosti 40 ng/ml. Nekateri avtorji ugotavljajo, da normalne vsebnosti vitamina D pri nosečnicah, ki so potrebne za optimalno delovanje imunskega sistema in razvoj otrokovih pljuč, niso opredeljene, tako da lahko znašajo od 40 do 60 ng/ml.
V Sloveniji ni enotnih smernic glede vitamina D. V Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke iz leta 2010 glede vitamina D so strokovnjaki ministrstva za zdravje (MZ) prepisali nemške standarde.
Navajajo, da se “za dojenčke priporoča za preprečevanje rahitisa pri dojenih in nedojenih dojenčkih dnevno dodajanje vitamina D s 400 do 500 IE od konca prvega tedna življenja do konca prvega leta življenja. Preprečevanje (rahitisa) je mogoče nadaljevati v drugem letu življenja v zimskih mesecih. (…) Dnevna količina do 800 ne predstavlja tveganja za zdravje. (…) Med celotnim obdobjem rasti se priporoča dnevni vnos 200 IE vitamina D.”
V dokumentu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) priporočena vrednost vitamina D za vse starosti, nosečnice in doječe matere znaša 800 IE. Kot priporočeno vrednost kalcidiola navajajo 25 ng/ml.
Uslužbenci osrednjih institucij za varovanje zdravja (NIJZ in MZ) imata očitno različna priporočila in različen reakcijski čas. Ene smernice niso ažurirane celih 7 let, druge pa so zastarele, čeprav so bile sprejete leta 2016.
Hrvaški znanstveniki in strokovnjaki so glede vitamina D bolj ažurni pri spremljanju najnovejših dognanj. Dokument Smernice za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje pomanjkanja vitamina D pri odraslih so sprejeli skoraj vse pomembnejše zdravstvene institucije v državi in je nastal na podlagi zares tehtnih dokazov, ki jim lahko zaupamo. V dokumentu poudarjajo soglasnost stroke, da so želene koncentracije kalcidiola med 30 in 60 ng/ml.
Več o tem v knjigi Moč vitamina D
Kdaj je vitamina D preveč
Med zdravstvenim osebjem in laiki obstaja strah pred zastrupitvijo z vitaminom D, kot da bi šlo za množičen pojav, posledice zastrupitve pa hude in trajne. Nič od tega ne drži, saj ni strah pred visokimi odmerki vitamina D z ničemer utemeljen. Ali ste kdaj slišali za koga, ki bi imel preveč vitamina D3? Vprašajte svojega zdravnika, ali pozna koga, ki bi ga imel preveč in si s tem povzročil kakšno škodo.
Ločiti je treba med hipervitaminozo, ki se kaže kot hiperkalciemija (zvišana koncentracija kalcija v krvi), in zastrupljenostjo. Dejstvo, da pri večini oseb ugotavljajo hipovitaminozo (premalo) in nikjer hipervitaminozo (preveč) vitamina D, potrjuje, da se nam ni treba bati, da bi ga imeli preveč.
Klinične raziskave potrjujejo, da dolgotrajno jemanje 10.000 IE vitamina D na dan verjetno ne predstavlja tveganja za nastanek škodljivih posledic pri skoraj nobenem posamezniku v splošni populaciji. Serumska koncentracija kalcidiola nad 240 ng/ml (brez drugih ukrepov) bi verjetno povzročila hiperkalciemijo.
Še leta 2002 je EFSA določala najvišji dnevni odmerek 2.000 IE; predvidevamo lahko, da se bo tudi trenutna meja dvignila.
EFSA je v desetih letih podvojila sprejemljive najvišje dnevne vnose in tudi znižala starostno omejitev, tako da je dnevni odmerek 2.000 IE določen kot varen tudi za otroke od enega do 10 let, prej od treh do 10 let.
Podatki iz študij, v katerih so udeleženci jemali od 234 do 275 μg (povprečno 250 μg oziroma 10.000 IE) vitamina D na dan v obdobju petih mesecev, niso poročali o hiperkalciemiji, zato je odbor EFSA menil, da je dnevni odmerek 250 μg (10.000 IE) brez vidnih škodljivih učinkov, vendar so zaradi številnih negotovosti, ali ta vrednost upošteva vse razlike glede občutljivosti v širši populaciji in morebitnih škodljivih učinkov na dolgi rok, ocenili, da je faktor negotovosti 2,5. S tem številom so delili povprečni vnos 250 μg, kar je odmerek brez vidnih škodljivih učinkov, ter določili 100 μg (4.000 IE) kot povsem varen najvišji vnos za dolgo obdobje.
V že omenjenem poročilu EFSA so navedene številne raziskave, v katerih pri vrednosti 150 ng/ml ni nastopila hiperkalciemija. Ameriški NIH je kot potencialno strupeno označil koncentracijo nad 200 ng/ml.
Toksičnost (strupenost) vitamina D se verjetno začne pri rednem jemanju 40.000 IE v dolgem časovnem obdobju, razen v primerih preobčutljivosti na vitamin D.
Najvišji sprejemljivi dnevni odmerki, ki jih je določila EFSA:
| 2012 | ||
| Starost v letih | Sprejemljiv najvišji dnevni vnos (UL) | |
| μg | IE | |
| 0 – 1 | 25 | 1.000 |
| 1 – 10 | 50 | 2.000 |
| 11 – 17 | 100 | 4.000 |
| nad 18* | 100 | 4.000 |
* Tudi za nosečnice in doječe matere
Ameriški center za zastrupitve je od leta 2000 do leta 2014 obravnaval le pet resnejših primerov prekomernega zaužitja vitamina D, nobeden se ni končal s smrtjo. V glavnem je šlo za gastrointestinalne in blage neurološke motnje. Zanimiv je podatek, da se je 106 oseb poskusilo ubiti z vitamino D, Kar pomeni, da so jemali ekstremno visoke odmerke tega vitamina, vendar nobenemu to ni uspelo.
Za primerjavo: letno približno 150 Američanov umre zaradi jemanja previsokih odmerkov Tylenola, (paracetamol), v svetu zabeležijo nekaj sto primerov zastrupitve zaradi preveč popite vode, kar se npr. zgodi pri maratoncih, psihiatričnih bolnikih ter lahko povzroči otekanje možganov in smrt. V Sloveniji 67 % vseh zastrupitev odpade na zastrupitve s farmacevtskimi zdravili.
Ko preberemo besedo “strupenost”, pomislimo na resno zastrupitev, ki ji sledi izpiranje želodca, bolnišnična obravnava, soba za intenzivno nego in podobne asociacije. Nič od tega se ne zgodi pri “zastrupitvi” z vitaminom D. Znaki so zmanjšan tek, slabost, bruhanje, žeja, pogosto uriniranje, občutek utrujenosti, zmedenosti, nervoza in visok krvni tlak. V primerih, ko bi ocenili, da so opisane težave povezane s čezmernim uživanjem vitamina D, je treba obiskati zdravnika, saj lahko nastopi povečana absorpcija kalcija, ki privede do zvišanja koncentracije kalcija v krvi.
Več o tem v knjigi Moč vitamina D
Omejitev odgovornosti:
Vse informacije o vitaminu D so iz knjige MOČ VITAMINA D in so namenjene v izobraževalne in raziskovalne namene. Avtor in založba ničesar ne predpisujeta, ne predlagata opustitve ali začetka kakršnega koli načina zdravljenja ali preprečevanja bolezni.
Vse pravice pridržane @ 2017. SITIS d.o.o.
Opozorilo o avtorskih pravicah:
Vsa besedila so iz knjige MOČ VITAMINA D in so avtorsko zaščitena. Brez pisnega dovoljenja avtorja ali založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javno predstavljanje, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vštevši tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranjevanje oz. obdelavo, objavo, kopiranje, prepošiljanje ipd. v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.