Pomanjkanje vitamina D je danes naravno

Ljudje so bili tisočletja zelo pogosto izpostavljeni soncu. Ker so bili življenjsko vezani na odprt prostor, so večino svojih aktivnosti, od dela do zabave, opravljali na prostem. Ne da bi kdor koli za to skrbel, so vsi dobili dovolj vitamina D, ki jim je zagotavljal mnoge koristi. Ne pozabimo, da se je današnji človek razvil na območjih blizu ekvatorja, kjer je veliko sončnih dni. Upoštevajte, da z oblačili niso pretiravali, niso imeli krem za sončenje in niso jih strašili s kožnim rakom.

Teorije, po katerih naj bi se gensko prilagodili na nižje ravni vitamina D, niso znanstveno utemeljene. Ljudje smo zelo inertna bitja in se v zadnjih tisočletjih gensko nismo veliko spremenili, čeprav na izražanje genov vsakega posameznika vpliva okolje in še veliko drugih okoliščin.

V neki raziskavi sem bral, da smo danes v primerjavi z načinom življenja pred sto leti le 5 odstotkov na odprtem. Na prvi pogled skoraj neverjeten podatek, a ga preprost izračun potrjuje: 8 ur v službi, vsaj 1 ura za prihod in odhod, 3 ure in 22 minut  pred televizorjem, 1 ura hranjenja, 1 ura higiene, 8 ur spanja – ostaneta še do dve uri, ki jih najbrž porabimo za nakupe, obiske in druge dejavnosti v zaprtem prostoru.

Na podlagi dejstev, da:

• vitamin D sintetiziramo le, če smo z večjim delom nezaščitene kože izpostavljeni neposrednim sončnim žarkom med 10. in 16. uro od začetka aprila do konca septembra;
• smo v tem času v zaprtih prostorih, avtomobilih, oblečeni ali namazani z zaščitnimi kremami ali se soncu izogibamo;
• s hrano lahko pridobimo le nekaj odstotkov potrebne količine vitamina D;
• vnetni procesi in vse oblike tumorjev (tudi tisti, ki se ne spremenijo v škodljivi karcinom) ter številna zdravila (tudi cepiva) znižujejo raven razpoložljivega vitamina D;
• vse pogostejša debelost zmanjšuje razpoložljivost vitamina D;
• starejši tvorijo manj vitamina D zaradi slabše kakovosti kože ter
vitaminu D ne vemo veliko in državni organi, zadolženi za področje zdravja, zdravstveni in prehranski strokovnjaki prebivalcev ne obveščajo o njegovem pomenu in ne motivirajo za dobro preskrbo z njim,

je možen le en logičen sklep: skoraj vsem primanjkuje vitamina D. To potrjujejo tudi rezultati številnih znanstvenih raziskav.

Več o tem v knjigi Moč vitamina D.

Komu pri nas primanjkuje

Zaradi naše geografske lege in življenjskega sloga je pomanjkanje vitamina D neizogibno in logično! Drznem si zapisati, da je pri nas temeljni razlog za pomanjkanje vitamina D skoraj nikakršna skrb državnih medicinskih organov in medicinske stroke. Medicinska stroka mora poznati in upoštevati objektivne in subjektivne dejavnike pomanjkanja:
V celem letu imamo premalo sončnih dni. V Sloveniji obdobje s premalo sonca traja običajno od septembra do aprila, torej najmanj polnih šest, včasih tudi do osem mesecev.
Način življenja sodobnega človeka čedalje bolj sili v zaprt prostor. To velja za otroke v vrtcih in šolah ter za študente in zaposlene, ki morajo čas, ko bi lahko tvorili vitamin D, preživeti v zaprtih prostorih. Popol- dne ali ob prostih dnevih pa so večino časa pred računalniki ali televizorji oziroma se udejstvujejo v dodatnih aktivnostih v zaprtih prostorih.
Strah pred sončenjem, ki je posledica agresivne propagande proizvajalcev krem za sončenje in pretiranih opozarjanj dermatologov, da je sončenje lahko smrtno nevarno in da nam preti strašni melanom.
Zaradi strahu pred soncem, tudi mode ali običajev, mnogi pokrivajo celo telo z oblačili.
Prepogosta uporaba krem za sončenje. Kreme z zaščitnim faktorjem, višjim od 15, skoraj v celoti preprečijo tvorbo vitamina D, tiste z nizkim faktorjem pa za njimi ne zaostajajo prav dosti, saj za več kot 90 % onemogočijo njegovo tvorbo.

Starejše osebe zaradi življenja v zaprtih prostorih in tanjše kože tvorijo tudi do 75 % manj vitamina D, zato so posebej ogrožene.
Pri osebah s kroničnimi boleznimi jeter in ledvic, motnjami delovanja žolča ali trebušne slinavke, celiakijo in drugimi boleznimi črevesja ter uporabnikih nekaterih zdravil (npr. antiepileptiki, hipnotiki, zdravila za zniževanje holesterola) sta nastajanje in pretvorba vitamina D v presnovek kalcitriol motena.
Osebe z občutljivo kožo se izogibajo soncu zaradi starosti, vitiliga ali kakšnih drugih težav s kožo.
Osebam s prekomerno telesno težo, ki jih je skoraj 40 %, primanjkuje vitamina D. Ob vsakem zvišanju indeksa telesne mase za 10 % lahko pričakujemo 4,2 % nižjo raven vitamina D.
Kadilci, v Sloveniji jih je več kot 200 tisoč, imajo nižje ravni vitamina D.
Dojenčkov zaradi preobčutljive kože ne izpostavljamo neposredni sončni svetlobi vsaj do dopolnjenih 6 mesecev starosti, najbolje pa do enega leta, vendar starši ne upoštevajo priporočil pediatrov o dodaja- nju vitamina D.
Pomanjkanje vitamina D je lahko prisotno pri še nerojenih otrocih in dojenčkih, če matere nimajo zadostnih količin tega vitamina. Takšni otroci imajo večje predispozicije za diabetes tipa 1, artritis, multiplo sklerozo in shizofrenijo. Kar 81 % otrok, rojenih s temi težavami, je imelo premalo vitamina D.

Več o tem v knjigi Moč vitamina D.

Simptomi pomanjkanja vitamina D

Najresnejših posledic pomanjkanja vitamina D, kot so oslabljen in zmeden imunski sistem, mehke ali krhke kosti, morda začetki raka, diabetesa ipd., ne čutimo in ne povezujemo z vitaminom D.

Pri dojenčkih in malih otrocih se pomanjkanje vitamina D kaže tudi kot deformacija skeleta, mehke lobanjske kosti, zakasnela rast in razvoj zob, slabše napredovanje telesne teže ali nizka rast, zmanjšana moč mišic, bolečine v mišicah (krči) in povečana dovzetnost za okužbe.

Pri vseh omenjenih težavah lahko upravičeno posumimo, da nam primanjkuje vitamina D.

Simptomi pomanjkanja, ki jih lahko sami opazimo, vendar jih običajno ne povezujemo z vitaminom D so:

1. Bolečine in oslabelost
Če čutite bolečine v mišicah in kosteh, če imate pogoste glavobole, je lahko vzrok pomanjkanje vitamina D.

 2. Pogoste okužbe
Pogoste okužbe in prehladi so znak neučinkovitega imunskega sistema, kjer ima eno odločilnih vlog vitamin D.

3. Kronične, predvsem avtoimunske bolezni
Skoraj ne obstaja kronična, predvsem avtoimunska bolezen (od raka in multiple skleroze prek diabetesa do alergij), pri kateri ne bi ugotovili pomanjkanja vitamina D3, bodisi da gre za vzrok bolezni bodisi za njeno posledico.

4. Depresivnost in druge psihične težave
Koncentracija serotonina narašča ob izpostavljenosti soncu in se zmanjša, ko mu nismo izpostavljeni. Osebe z nižjimi ravnmi vitamina D so 11-krat bolj nagnjene k depresivnosti.

5. Prekomerna telesna teža
Vitamin D je v maščobi topen vitamin, skladišči se v telesni maščobi in tako postane nedostopen jetrom in ledvicam, kjer se presnavlja v aktivno obliko. Čeprav debelost ni neposredna posledica pomanjkanja vitamina D, jo uvrščamo med simptome zaradi dejstva, da ga skoraj vsem debelim primanjkuje prav zaradi debelosti.

6. Močno znojenje
Eden od zgodnjih simptomov pomanjkanja vitamina D je potenje, predvsem v predelu glave.

Če opazimo katerega od naštetih simptomov in nimamo drugega znanega vzroka, pomislimo na pomanjkanje vitamina D.

Več o tem v knjigi Moč vitamina D.

Resnična epidemija

Rezultate raziskave preskrbljenosti z vitaminom D v 19 mestih v 11 evropskih državah so pokazali, da je imelo 36 % moških in 47 % žensk ravni kalcidiola nižje od 12 ng/ml. Presenetljiva je bila ugotovitev, da so ravni v južnih državah nižje (več kot 80 % žensk v Italiji), kar je dokaz, da veliko sonca samo po sebi ne pomeni skoraj nič, če se pred njim skrivamo v senci, zakrivamo z oblačili, mažemo s kremami ipd.

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) ugotavlja, da ima 32% Američanov ravni kalcidiola nižje od 20 ng/ml (torej pomanjkanje) in 67 % med 20 do 50 ng/ml, kar označijo kot zadostne ravni kalcidiola in 1 % nad 50 ng/ml, kar je po njihovem škodljiva raven.

Pomanjkanje vitamina D v celem evropskem prostoru je tako razširjeno, da terja javnozdravstvene ukrepe in strategije, da se zaščiti večina prebivalcev pred pomanjkanjem tega vitamina. 40,4 % evropejcev ima nižje rani kalcidiola od 20 ng/ml. Če bi kot raven zadostnosti kalcidiola upoštevali 30 ng/ml, bi bil odstotek tistih s pomanjakanjem vitamina D najbrž dvakrat višji.

Kar 95 odstotkom zdrave populacije pozimi in na začetku spomladi primanjkuje vitamina D3. To je izjava prof. dr. Marije Pfeifer z Endokrinološkega oddelka UKC-ja Ljubljana, ki pravi: “Številne epidemiološke raziskave so pokazale, da zdravim ljudem primanjkuje vitamina D. Žal se to pomanjkanje iz desetletja v desetletje povečuje.” In še naprej: “Ameriška raziskava National Health and Nutrition Examination Survey je denimo pokazala, da je imela leta 1990 polovica ameriške populacije dovolj vitamina D, medtem ko je leta 2000 ta delež znašal samo še 20 odstotkov. Podobni so izsledki evropskih raziskav. Obenem se je podvojilo število ljudi z resnim pomanjkanjem vitamina D, torej tistih z ravnmi pod 10 ng/ml. Tudi pri nas je zadnja raziskava, ki smo jo opravili na UKC-ju Ljubljana, pokazala, da večini ljudi primanjkuje vitamina D. Za kontrolno skupino smo vzeli zdravstveno osebje Kliničnega centra, ki je imelo celo manj vitamina D kot populacija testiranih bolnikov. Več kot polovica zdravstvenega osebja (59 odstotkov) je imela izrazito pomanjkanje vitamina D (manj kot 20 ng/ml). Zelo hudo pomanjkanje vitamina D ugotavljamo tudi pri nekaterih nepokretnih starejših ljudeh, ki so ves čas v stanovanju.”

V raziskavi na vzorcu 457 starejših žensk, bolnic endokrinološkega in nefrološkega oddelka UKC-ja Ljubljana, katerih povprečna starost je bila 72,7 leta, so ugotovili, da je imelo 82,49 % pomenopavznih žensk nezadostne zaloge kalcidiola, pri 17,51 % z zadostno koncentracijo pa je bila ta na minimalni ravni zadostnosti 30 ng/ml. Kot zanimivost naj omenim podatek, da je bila pri udeleženkah z normalno koncentracijo glukoze koncentracija kalcidiola za 38,71 % višja, medtem ko so imele udeleženke z nižjo koncentracijo kalcidiola višje vrednosti glukoze, iz česar so sklepali, da z zniževanjem koncentracij kalcidiola narašča vrednost glukoze v krvi.

V pilotski raziskavi na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC-ja Ljubljana so pri 79 % bolnic odkrili nezadostne ravni vitamina D. Serumske koncentracije kalcidiola so bile pod spodnjo konservativno mejo 20 ng/ml.

Razširjenost pomanjkanja vitamina D je odvisna od letnih časov, a si ne smemo delati iluzij, da ga imamo poleti dovolj. V raziskavi na Madžarskem so ugotovili razširjenost hipovitaminoze vitamina D, ki je bila spomladi 71 %, poleti 46,3 %, jeseni 49,4 % in pozimi 56,7 %.

V Turčiji so pri 92,15 % zdravih otrok ob koncu zime ugotovili nezadostne ravni kalcidiola in sklenili, da je nujno treba zagotoviti dodatni vnos vitamina D, predvsem ob koncu zime.

Pri 746 zdravih učencih, starih od 11 do 18 let, so ugotovili, da ima jeseni nezadostne koncentracije kalcidiola (manj kot 20 ng/ml) 71 % učencev, spomladi pa je njihov delež kar 93 %. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v Španiji, kjer so ugotovili, da ima spomladi 75,3 % zdravih otrok in mladostnikov nezadostne koncentracije kalcidiola.

Pri več kot 93 % zdravih mladih v Torontu so ugotovili koncentracije kalcidiola pod 30 ng/ml. Skoraj tri četrtine oseb je imelo koncentracijo pod 20 ng/ml.

Še dolgo bi lahko našteval podatke iz posameznih držav. Toda bolj kot natančne številke, ki so odvisne od letnega časa, življenjskega stila, prehranjevalnih navad ipd., je pomembno, da veliki večini ljudi, tudi tistim, ki živijo na območjih z več sonca, primanjkuje vitamina D, posebej pozimi in zgodaj spomladi, ko je njihov delež pogosto višji od 90 %.

Poudariti je treba, da so v različnih raziskavah kot mejo nezadostnosti uporabljali 12 do 20 ng/ml.

Naj vas spomnim na dejstvi:

• da imajo zdravi mladi ljudje, ki so dovolj časa na soncu, vrednosti kalcidiola približno 50 ng/ml, torej dva- do trikrat višje, ter
• da so meje zadostnosti postavljene po načelu nepovzročanja bolezni (rahitis, osteomalacija), ne po načelu ohranitve ali izboljšanja splošnega zdravja.

Sprašujem se, kolikšnemu deležu oseb bi primanjkovalo vitamina D, če bi kot mejo zadostnosti upoštevali naravno mejo 50 ng/ml.
Odgovor že poznate, a vendar: več kot dvema tretjinama ljudi primanjkuje vitamina D!

Več o tem v knjigi Moč vitamina D.

Posebej ogroženi

Nosečnice in doječe mame
Nosečnost je stanje, ko prihaja do sprememb v presnovi vitamina D, do povečanja telesne teže in s tem tudi večjih potreb po vitaminu D, ki ni več pomemben le za nosečnico, tamveč tudi za otroka. $Pogosto se pozablja prav na potrebe po vitaminu D še nerojenega otroka, kar ima lahko tragične posledice.

Zdravju škodljive posledice, kot so preeklampsija, nizka porodna teža, neonatalna hipokalciemija, slaba poporodna rast, krhkost kosti in povečana pojavnost avtoimunskih bolezni, so bile povezane z nizkimi ravnmi vitamina D med nosečnostjo in dojenjem.

V raziskavi o stanju vitamina D v času nosečnosti raziskovalci uvodoma ugotavljajo, da so zdrave ravni kalcidiola med 44 in 70 ng/ml, kar je daleč nad ravnmi, ki jih priporočajo za preprečitev rahitisa, ter da bi v času nosečnosti in dojenja morale biti nad 32 ng/ml. Nadalje ugotavljajo,
da je pomanjkanje vitamina D v času nosečnosti svetovna epidemija, ki doseže tudi do 84 % nosečnic.

V dve leti trajajoči raziskavi Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, v kateri so spremljali 100 nosečnic v vseh letnih časih, so ugotovili, da jih je le 7 % imelo zadovoljive serumske koncentracije kalcidiola, in sicer 12 % v septembru in le 2 % v decembru. Koncentracije kalcidiola so bile pri novorojenčkih višje kot pri materah, vendar so dobro korelirale z njimi, kar pomeni, da je bila preskrba otrok z vitaminom D nezadostna.

Novorojenčki
Materino mleko običajno ne vsebuje dovolj vitamina D. Pravilneje bi zapisali, da ga ne vsebuje skoraj nič, saj so v 100 gramih povprečno le 3 IE vitamina D, kar pomeni, da bi ga moral dojenček popiti 13 litrov dnevno, da bi prejel 400 IE vitamina D. V zbirkah podatkov o vsebnosti vitamina D v materinem mleku navajajo, da materino mleko vsebuje 73 ng/100 g, kar pomeni 2,8 IE. Več kot očitno je, da z materinim mlekom dojenček praviloma ne more pridobiti dovolj vitamina D. Zato pediatri priporočajo doječim mamicam, naj svojim novorojenčkom dodajajo 400 vitamina D dnevno. Kot možnost omenjajo, da doječe matere dnevno zaužijejo od 4.000 do 6.000 IE, tj. odmerek, pri katerem je realno predpostaviti, da bo tudi dojenček prek mleka dobil dovolj vitamina D.

V pregledni študiji v ZDA so ugotovili, da 78 % otrok, dojenih v zimskem času, ki jim niso dodajali vitamina D v obliki prehranskih dopolnil, primanjkuje tega vitamina, v drugi študiji pa, da ima več kot 80 % dojenčkov prenizke vrednosti kalcidiola.

Debeli
o obsevanju celega telesa z UVB žarki so ugotovili, da je bila koncentracija vitamina D pri debelih (ITM nad 30) za 57 % nižja od koncentracije pri vitkih, čeprav imajo debeli večjo površino kože. Očitno vitamin D ostaja deponiran v podkožnem maščobnem tkivu. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri vitaminu D iz prehranskih virov (prehranska dopolnila in hrana).
Za vsako dodatno enoto ITM-ja se za 1,15 % zniža koncentracija 25(OH)D. Po drugih podatkih se za vsakih 10 % zvišanja ITM-ja razpoložljivost vitamina D zniža za 4 %.
V neki italijanski raziskavi so pri 74 % debelih otrok ugotovili pomanjkanje vitamina D.
Dr. Holick s sodelavci predlaga, da vsi debeli otroci in odrasli zaužijejo od 2- do 3-krat več vitamina D.

Bolniki
Nekajkrat sem že zapisal, da so pri osebah s kakšno resno boleznijo, pri kroničnih in avtoimunskih skoraj brez izjeme, ugotovili večje pomanjkanje vitamina D kot v primerljivih skupinah. Vsaka bolezen izčrpava zaloge vitamina D in prav bi bilo, da bi merjenje ravni kalcidiola pri resnejših boleznih in posebnih stanjih postalo rutinska medicinska praksa, kar trenutno žal še ni.

Kadilci
Kajenje močno znižuje raven vitamina D. Pri spremljanju bolnikov s Crohnovo boleznijo, ki so kadili, so ugotovili 49 % nižje ravni kalcidiola kot pri bolnikih nekadilcih, ne glede na aktivnost bolezni.
Že leta 1999 so ugotavljali negativen vpliv kajenja na presnovo vitamina D in kalcija. Kadilci so imeli znatno nižje vrednosti kalcidiola in kalcitriola.
Izpostavljenost cigaretnemu dimu med nosečnostjo povzroči več škodljivih posledic na mater in otroka, med drugim znižanje ravni kalcidiola, serumskega kalcija in zvišane vrednosti PTH.
Pomanjkanje vitamina D je povezano s slabšo funkcijo pljuč pri kadilcih, dovolj vitamina D pa ima zaščitni učinek pred škodljivimi posledicami kajenja.

Več o tem v knjigi Moč vitamina D.

Vitamin D in športniki

Vitamin D je močan sekosteroidni hormon, ki prinaša številne koristi za zdravje in moč mišic in kosti. V pregledni študiji objav v zbirki PubMed od leta 1930 do 2012 so ugotovili močno povezavo med ravnmi vitamina D in delovanjem mišic. Višje koncentracije vitamina D zmanjšujejo vnetja, bolečine in miopatijo, hkrati pa povečujejo moč, višino in daljavo skoka, hitrost vadbene zmožnosti in telesno zmogljivost.
Navkljub tem informacijam številni športniki nimajo zdravih ravni vitamina D.

Znanstveniki so bili zelo jasni: redno spremljanje ravni vitamina D in njegovo dodajanje sta bistvenega pomena za zdravje športnikov. Športni dietetiki in zdravniki bi morali uvesti rutinsko kontrolo ravni vitamina D. Oskrba z njim je namreč povezana z zaščitnim učinkom pred poškodbami in krepitvijo telesnih zmogljivosti ter pogoj za vzpostavitev in ohranjanje mišično-skeletnega zdravja.

Več o tem v knjigi Moč vitamina D.

Omejitev odgovornosti:
Vse informacije o vitaminu D so iz knjige MOČ VITAMINA D in so namenjene v izobraževalne in raziskovalne namene. Avtor in založba ničesar ne predpisujeta, ne predlagata opustitve ali začetka kakršnega koli načina zdravljenja ali preprečevanja bolezni.

Vse pravice pridržane @ 2017. SITIS d.o.o.

Opozorilo o avtorskih pravicah:
Vsa besedila so iz knjige MOČ VITAMINA D in so avtorsko zaščitena. Brez pisnega dovoljenja avtorja ali založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javno predstavljanje, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vštevši tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranjevanje oz. obdelavo, objavo, kopiranje, prepošiljanje ipd. v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.